Evropski simpozij 2019 je pustil pečat po celi Evropi.
Sporočilo simpozija je bilo zelo jasno: pomembno je razumeti, da
trajnost ni vrednota sama po sebi, temveč vodilo, ki ga moramo upoštevati pri
svojem delovanju. Trajnosten pristop tudi ni cilj kulinaričnega ustvarjanja,
temveč pot, po kateri pridemo do enakega cilja – vrhunskega kulinaričnega
doživetja. Trajnost mora postati del kulinaričnega sveta od vira hrane pa vse
do krožnika. Ob tem nam lahko s svojimi spoznanji pomaga znanost, ki je vedno
bolj vpeta v kulinarični svet. In to ne zgolj kulinarična znanost, temveč tudi
znanost s področja tehnike. Govorci so izpostavili še en zanimiv paradoks, ki
vedno bolj vpliva na svet ne le visoke kulinarike, temveč gastronomije nasploh.
Odpiranje oziroma zapiranje meja namreč močno vpliva na razvoj gastronomije v svetu,
pri čemer sta ključna zmernost in izkoriščanje pozitivnih potencialov obeh
skrajnosti.