Temelj našega življenja na Zemlji je zrak, ki ga dihamo, voda, ki jo pijemo, in hrana, ki jo jemo. In to je močno odvisno od obstaja biološke raznovrstnosti. Biološka raznovrstnost ali biodiverziteta pomeni raznolikost rastlinskega in živalskega življenja na svetu.

Vsako leto prinese nove trende, nove smernice. In kaj je tisto, česar bomo v letu 2020 pojedli največ, kaj bo krasilo naše kuhinjske pulte in po kateri hrani se nam bodo cedile sline? Zbrali smo nekaj trendov za leto 2020 na področju prehranjevanja.

Hrana ni samo gorivo za naše telo, ampak ima tudi močan družbeni pomen. Ob dobri hrani se družimo, ustvarjamo spomine, slavimo obletnice, pihamo svečke, začenjamo nove korake, nazdravljamo uspehe in še bi lahko naštevali. In ravno zato, je še toliko bolj presenetljivo dejstvo, da tretjina hrane, ki jo proizvedemo, nikoli ne pristane na krožniku.

Evropski simpozij hrane se kot vrhunec gastronomske Evrope marca vrača v Slovenijo, Ljubljano. Z glavnimi poudarki na kulturi hrane, raznovrstnosti in trajnosti narekuje smer za prihodnost. V Slovenijo od 28. do 30. 3. 2020 prihajajo vrhunski kuharski mojstri, znanstveniki, mednarodno priznani novinarji in posamezniki, ki svet spreminjajo na bolje. Čas je, da damo več na mizo.

Dandanes lahko s kuhalnico v roki in lonci na štedilniku kulinarično odpotujemo v katerokoli državo na svetu. Na krožnik lahko postavimo sestavine, pa čeprav še nikoli nismo obiskali države, iz katere izhajajo. Za tak "oddih" je potreben samo hiter skok do supermarketa ali klik na pravo spletno trgovino. Brezmejno ustvarjanje v kuhinji nas kulinarično bogati, naše brbončice pa popelje v nove dimenzije.

Sporočilo našega planeta je jasno: “Nekaj počnete zelo narobe!” Podnebne spremembe in globalno segrevanje so posledica problema, ki smo ga ustvarili z našim večdesetletnim neodgovornim ravnanjem s planetom. Chad Frischmann, raziskovalni direktor projekta Drawdown, ki se ukvarja z iskanjem rešitev na področju globalnega segrevanja na svetu pravi: “Družba ve, kaj lahko naredimo. Imamo tehnologijo in znanje, ki nam omogoča, da globalno segrevanje našega planeta zmanjšamo. A primanjkuje nam želje.”

Sedaj je uradno. Evropski simpozij hrane se kot vrhunec gastronomske Evrope, marca vrača v Slovenijo, v Ljubljano. Z glavnimi poudarki na kulturi hrane, raznolikosti in trajnosti, narekuje smer za prihodnost. Rezervirajte si datum od 28. do 30. 3. 2020. V Slovenijo prihajajo vrhunski chefi, znanstveniki, mednarodno priznani novinarji in posamezniki, ki svet spreminjajo na bolje. Čas je, da damo več na mizo.

»Ko me je zjutraj mama spremljala v šolo, mi je vedno pravila, naj bom pameten in se družim z otroki, pametnejšimi od mene. Dejansko smo v štirih dneh prve izdaje Evropskega simpozija hrane počeli predvsem to. Pogovarjali smo se s kuharji, znanstveniki, novinarji, kmeti in vinarji … pa razglabljali, se prepirali, si delili kruh in vino (predvsem veliko oranžnega) ter ugotavljali, kaj nas pravzaprav povezuje. Raziskali smo številna področja in namesto odgovorov raje postavljali vprašanja. Kako lahko izraz trajnost postane vodilo za drznejše in bolj napredno kuhanje? Kako predreti mehurček, s katerim je kulinarika obdana že desetletja ter gastronomijo končno uskladiti z utripom življenja, vsemi kontradikcijami družbe, v kateri živimo?

Zaključil se je štiridnevni dogodek European Food Summit (Evropski simpozij hrane), ki se je predvsem zaradi nenadkriljive vsebine, ki so jo v sklopu številnih dogodkov na kreativen način podala svetovno znana kuharska imena, vrhunski slovenski chefi in profesionalna organizacija, zapisal v srca sodelujočih in udeležencev. S svojim pristopom ter prefinjeno kombinacijo drznosti in kreativnosti se je dogodek nedvomno uvrstil na lestvico evropskih najpomembnejših