Ljubljana, 8. 6. 2023
Trajnostni pristop, trajnostne prakse,
trajnostno prehranjevanje, trajnostno nakupovanje, trajnostno razmišljanje …
Lahko rečemo, da je v zadnjih letih beseda trajnostprežela marsikatero poro našega življenja. In prav je tako, saj je potreba po
spremembi jasna in nas glasno opozarja, da smo pred izzivom, na katerega se
moramo odzvati kot družba in posamezniki.
S konceptom trajnosti v najširšem smislu
definiramo način življenja in gospodarjenja z naravnimi viri, in sicer na
način, ki zagotavlja njihovo rabo tudi za prihodnje generacije. Če povemo še
malo drugače, trajnost pomeni zadovoljevanje lastnih potreb brez ogrožanja
zmožnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij.
Trajnostni način
prehranjevanja je eden od ključnih elementov trajnosti
Proizvodnja hrane in s tem povezana
prehrana ljudi predstavljata pomembne vire okoljskih vplivov. Svetovna
populacija je vse večja, posledično pa je vedno večja tudi poraba naravnih
virov. Posledice takšne rabe virov pa se vse bolj odražajo v neugodnih
podnebnih spremembah, izginjanju biotske raznovrstnosti, priča smo številnim
okoljskim problemom.
Trajnostna prehrana se osredotoča na tri
vidike trajnosti: ekonomski, okoljski in socialni vidik.
Ko govorimo o ekonomskem vidiku trajnosti imamo v mislih gospodarno rabo naravnih
virov in dobičkonosnost proizvajalcev hrane. Pomembno je, da se hrana proizvaja
in porablja na način, ki je dolgoročno vzdržen in omogoča ekonomsko
dobičkonosnost proizvajalcev hrane.
Okoljski
vidik trajnosti prehrane se osredotoča na varstvo okolja in ohranjanje naravnih
virov. Hrana naj se proizvaja in porablja na način, ki zmanjšuje negativne
vplive na okolje, kot so emisije toplogrednih plinov, izguba zemlje in biotske
raznovrstnosti ter onesnaževanje zraka in vode.
Socialni
vidik trajnosti prehrane pa se nanaša na zagotavljanje dostopnosti do hrane za
vse ljudi, zagotavljanje pravičnih plačil in pogojev dela v kmetijstvu in hrani
ter na spodbujanje zdravega in uravnoteženega prehranjevanja.
Pri trajnostni prehrani je pomembno, da
se hrana porablja na način, ki zagotavlja pravične plače in pogoje dela za
delavce v celotni prehranski industriji ter omogoča dostopnost hrane za vse
ljudi, ne glede na njihov socialni in ekonomski status. Poleg tega pa
trajnostna prehrana spodbuja zdrave prehranjevalne navade, ki imajo pozitivne
učinke na zdravje ljudi in okolja.
K spremembi na bolje prispeva vsak
posameznik, zato smo pripravili nekaj preprostih usmeritev, ki jih lahko
spremenimo v naše vsakdanje navade.
1. Meso naj ne bo na jedilniku vsak
dan: Proizvodnja mesa povzroča veliko emisij toplogrednih plinov ter
porabi veliko vode in krme. Zmanjšanje porabe mesa in povečanje porabe
zelenjave, sadja in stročnic pa ima tudi koristi za zdravje.
2. Izbirajte lokalno in sezonsko
pridelano hrano: Z nakupom hrane, ki je pridelana v vaši bližini, se
zmanjša potreba po prevozu in s tem emisije toplogrednih plinov. S tem
podpirate tudi lokalne kmetije in gospodarstva.
3. Ko je le možno izberite hrano
pridelano na ekološki način: Ekološko pridelana hrana ne
vsebuje škodljivih pesticidov in umetnih gnojil, kar je bolj zdravo za vas
in za okolje.
4. Hrane ne mečite stran: Poskrbite
za manj zavržene hrane. Uporabite preostanek hrane za pripravo novih jedi.
Če ste skuhali preveč, hrano zamrznite za kasnejšo uporabo.
5. Zmanjšajte porabo embalaže: Kupujte
hrano, ki ni pakirana v nepotrebno plastiko ali drugo embalažo. S tem
boste prispevali k zmanjšanju odpadkov in s tem obremenitev okolja.
6. Hrano si pripravljajte sami: Hrano
pripravite sami in se izognite pripravljenim jedem, ki vsebujejo veliko
aditivov in konzervansov.
7. Zelenjavni vrt: Poskusite
vzgajati nekaj zelenjave na svojem vrtu ali balkonu. Tako boste lahko
uživali v sveži in lokalno pridelani hrani ter zmanjšali odvisnost od
industrijsko pridelane hrane.
8. Izberite trajnostne načine
transporta: Če želite kupiti hrano v trgovini ali na kmetiji se
tja odpravite peš, s kolesom ali javnim prevozom. S tem zmanjšate tudi
emisije toplogrednih plinov in poskrbite za svoje zdravje.
Že
danes lahko z razumnimi prehranskimi odločitvami pomembno vplivamo na pozitivne
spremembe v odnosu do okolja, družbe in sebe. To je naša zaveza za boljši
jutri.
PODPIŠITE MANIFEST PREHRANE ZDRAVEGA RAZUMA
VIRI:
The Food and Agriculture Organization (FAO), Sustainable food systems Concept and
framework, Dostopno na: https://www.fao.org/3/ca2079en/CA2079EN.pdf
European Food Safety Authority (EFSA), Changes in
terms of risks/benefits of shifting diets towards healthier and more
sustainable dietary models, Dostopno na: https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2022.e200904