Ljubljana, 8. 3. 2023
Biotska raznovrstnost je kompleksen pojem, ki opisuje številčnost in raznolikost vrst v naravi. Gre za ključni kazalnik zdravja ekosistemov in zagotavlja, da lahko narava funkcionira v ravnovesju.
Zavedanje, da je raznolikost vseh oblik življenja na Zemlji esecialnega pomena, je nujno. Ob izgubi biotske raznovrstnosti je namreč vse bolj ogrožena tudi naša prihodnost na zemlji.
Biotska raznovrsnost nam zagotavlja hrano, sladko vodo in čist zrak ter ima pomembno vlogo pri ohranjanju ravnovesja v naravi. Prispeva k boju proti podnebnim spremembam in preprečuje širjenje nalezljivih bolezni.
Upad biotske raznovrstnosti, povzroča upad zdravega ekosistema, kar je problematično. Z zmanjšanjem števila vrst in genske raznovrstnosti v ekosistemu se strokovnjaki in raziskovalci srečujejo vsakodnevno. V poročilu ZN iz leta 2019, so znanstveniki zapisali, da enemu milijonu vrst, od ocenjenih osmih milijonov, v naslednje desetletju, grozi izumrtje.
Razlogi za upad biotske raznovrstnosti so kompleksni in medsebojno zelo tesno prepleteni. Krčenje gozdov in urbanizacija sta uničila številne naravne habitate, podnebne spremembe, prekomerno izkoriščanje virov hrane (npr. prekomeren ribolov), onesnaževanje in gojenje invazivnih vrst rastlin v okoljih, ki za ta okolja niso avtohtone, pa je le nekaj izmed dejvnikov, ki se medsebojno krepijo in povzročajo še hitrejši upad biotske raznovrstnosti.
Izguba biotske raznovrstnosti je na več načinov tesno povezana tudi s hrano.
Velik del naše hrane prihaja iz majhnega števila poljščin in vrst živine, zaradi česar so naši prehranski sistemi ranljivejši. Po ocenah, naj bi na planetu Zemlja rastlo med približno 60.000 in 70.000 užitnih rastlin. A le nekaj 200 jih pomembno prispeva pri oskrbi s hrano. Večino kalorij, ki jih zaužijemo pa predstavljajo le tri osnovne poljščine: koruza, riž in pšenica.
Izguba opraševalcev, kot so čebele in metulji, ima lahko resne posledice za proizvodnjo hrane. Biotska raznovrstnost pa zagotavlja tudi različne vrste hrane in drugih virov, ki lahko dopolnijo prehrano, zlasti v podeželskih in avtohtonih skupnostih. Izguba teh virov lahko resno vpliva na prehransko varnost, prehrano in kulturne prakse.
Upad biotksske raznovrstnosti pa povzroča tudi spremembe v delovanju ekosistemov. Krčenje gozdov lahko na primer povzroči erozijo tal, zmanjša rodovitnost zemlje in oteži gojenje pridelkov.
Kaj lahko naredimo za ohranjanje biotske raznovrsti?
Ključni koraki so se že zgodili. Konec leta 2022, so na 15. Konferenci Združenih narodov o biotski raznovrstnosti sprejeli dogovor, kako doseči korenite spremembe za zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti, ki je močno povezana tudi s krizo podnebnih sprememb.
Kaj pa lahko naredimo mi?
Kupujemo lokalno pridelano hrano in s tem spodbujamo gojenje lokalnih in tradicionalnih poljščin in živine Ko je le možno kupujmo hrano z oznako Fairtrade Poskrbimo, da zavržemo čimmanj hrane Zmanjšamo porabo mesa in mlečnih izdelkov v naših dnevnih jedilnikih Popestrimo naš jedilnik z uporabo različnih žitaric in zelenjave Probajmo zmanjšati naš karbonski odtis Izobražujmo se o pomembnosti biotske raznovrstnosti in o tem ozaveščjamo tudi druge
|
Z majhnimi koraki lahko vsak izmed nas pomembno vpliva na varnejšo in trajnostno oskrbo s hrano in boljšo prihodnost.