Ljubljana, 6. 3. 2023
Spomnimo, septembra 2015 so države po vsem svetu, na Generalni skupščini Združenih narodov, podpisale agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, s ciljem odpraviti revščino, zaščititi planet in zagotoviti, da bodo vsi ljudje živeli v miru in blaginji.
Do leta 2030 nas loči le še osem let, a so vsi zastavljeni cilji “Agende 2030” dlje, kot so kadarkoli bili. Število ljudi, ki jih je v letu 2021 prizadela lakota je za 46 milijonov višje, kot število iz leta 2020. Priča smo posledicam, ki so jih prinesle podnebne spremembe, izumirajo številne živalske vrste, zaznamovala nas je pandemija COVID-19 in zaskrbljeno spremljamo vojno v Ukrajini. Svet se trenutno sooča z najhujšo prehransko krizo od druge svetovne vojne.
V preteklem obdobju se je izkazalo, da so naše prehranjevalne verige veliko bolj ranljive, kot smo mislili, da so. Vprašanje, brez popolnoma jasnega odgovora pa ostaja - Kako lahko premagamo ta izziv?
Strokovnjaki so jasni, potrebno bo prestrukturirati verige preskrbe s hrano. Te morajo postati bolj odporne na tveganja, kot so podnebne spremembe.
Številne inovacije se že pojavljajo, inovatorji pa odgovarjajo, da je rešitev lahko vzpostavitev digitalnega podpornega okolja za proizvodnjo hrane, distribucijo ter okolje. Razvijajo se pametne kmetije, uvajajo se storitvene platforme, z dostopnimi informacijami, analizami in forumi za zbiranje podatkov, ki omogočajo številne vpoglede in razumevanja.
Vendar pa je večina zgoraj omenjenih inovacij nepopolnih, saj niso popolnoma integrirane in zagotavljajo omejene storitve. Kmetijstvo, kot sektor, je namreč v obdobju digitalizacije naredil najmanjši napredek. To pa pomeni, da morajo inovatorji začeti na začetku, pri zbiranju osnovinih podatkov.
Prednosti, ki naj bi jih prinesla digitalizacija proizvodnje hrane:
Povečanje kmetijske produktivnosti in proizvodnje z manj delovne sile, kar bi pozitivno vplivalo na prehranskov vranost in stabilizacijo cen hrane.
Optimalna uporaba virov in s tem učinkovito soočanje z globalnim segrevanjem in hitrejše doseganje trajnostnega kmetijstva.
Razvoj novih distribucijskih platform, ki združujejo spletno in nespletno distribucijo, s čimer spodbujajo rast agroživilskih podjetij, hkrati pa zagotavljajo varnost hrane s standardizacijo.
Razširitev obsega kmetijstva na biotehnologijo in tehnologijo obdelave z mikrobi za proizvodnjo novih zdravil in virov energije.