Kobilice in črički - hrana prihodnosti?

Hrana prihodnosti je torej tista, s katero ravnamo odgovorno. To pomeni, da pridelamo toliko hrane, kot jo porabimo, se osredotočimo na lokalno pridelano hrano in menije, na katerih bo kraljevala sezonska hrana in hrana rastlinskega izvora. Ker imamo vsi skupaj samo en planet, moramo delovati enotno in ustvariti pogoje, v katerih bomo na pravičen način hrano lahko razdelili vsem.

Ena prelomnih odločitev, ki jo lahko sprejmemo posamezniki pa je tudi, da na svoj meni manjkrat uvrstimo meso.Od vseh izpustov toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi kmetijstva, jih govedoreja prispeva več kot polovico odstotkov.

Rešitev so lahko žuželke. Njihova vzreja namreč zahteva le majhen delček zemlje, vode in krme v primerjavi s tradicionalno živinorejo. Evropska agencija za varnost hrane je za uporabo v hrani že odobrila kobilice, črve mokarjev in čričke.

Kuratorka in članica nadzornega sveta letošnjega Evropskega simpozija hrane je tudi dr. Afton Halloran, ki je leta 2019 na Evropskem simpoziju hrane prvič nastopila kot govorka. Znanstvenica, po rodu iz Kanade, ki živi na Danskem, z doktoratom iz mednarodne in pediatrične prehrane s specializacijo za trajnostne prehranske sisteme, že leta kot neodvisna svetovalka svetuje medvladnim in mednarodnim organizacijam, podjetjem, raziskovalnim ustanovam in civilni družbi o vprašanjih, povezanih s trajnostnimi prehranskimi sistemi. Ukvarja se predvsem s prihodnostjo hrane, družbenimi vplivi proizvodnje hrane, kulturo hrane in prehranskimi navadami.

Zakaj ste za glavno temo vaše kariere izbrali trajnostne prehranske sisteme? Zakaj so vprašanja, kot so prihodnost hrane, družbeni vplivi proizvodnje hrane, prehranjevalna kultura in prehranjevalni premiki, povezana s trajnostnimi prehranskimi sistemi?

»Zame je delo s prehranskimi sistemi najpomembnejše področje za pozitiven vpliv na okolje in zdravje ljudi. Težko je obravnavati družbena, okoljska, politična, zdravstvena in gospodarska vprašanja brez upoštevanja hrane. Prehranski sistemi nudijo vpogled v razumevanje sveta.«

Ljudje imamo do žuželk odklonilen odnos, kot pravijo strokovnjaki zaradi tega, ker jih pogosto dojemamo kot umazane in nagnusne. Ampak v človeški naravi je, da se branimo sprememb, ker nam alternative niso dovolj poznane, ker so nam tuje in ker jih nismo vajeni.

Zakaj žuželke? Ali verjamete, da lahko žuželke nadomestijo meso in ali mislite, da jih bodo ljudje sprejeli kot alternativo? Kako lahko navdušimo več ljudi, kako jih lahko motiviramo za to spremembo? Kaj je po vašem mnenju glavni razlog, da žuželk ne uvrstimo na dnevne jedilnike? Je morda to treba pripisati dejstvu, da o tem področju preprosto ne vemo dovolj?

»V evropski prehranjevalni prostor ves čas vstopajo nova živila. Pravzaprav so na evropsko prehransko kulturo skozi zgodovino vplivale številni notranji in zunanji vplivi. Samo pomislite na paradižnik in koliko časa je trajalo (stoletja!), da ga je italijanska kuhinja sprejela. Potreben je čas, da v naše navade in kulturo vključijo nove sestavine. Za ta živila moramo razviti nove recepte, odnose in obrede. Prav tako moramo razumeti, da naše preference glede hrane oblikujejo dostopnost, razpoložljivost in cenovna dostopnost. Toda dejstvo je, da moramo zmanjšati vpliv naše prehrane na okolje. To pa povečuje nujnost – ne moremo čakati stoletja!«

Če bomo želeli ohraniti naše okolje in živeti bolj v sožitju z naravo, bomo morali spremeniti tudi naše prehranjevalne navade. To pa pomeni, da bomo morali priložnost dati tudi hrani rastlinskega izvora in hrani, ki temelji insektih - hrani prihodnosti.