Kako so globalni izzivi in hrana povezani

Trajnosten odnos do hrane in prehranskih sistemov ni nekaj neoprijemljivega, česar posledic ne bi mogli zaznati v našem vsakdanjem življenju. Je temelj, ki našo prihodnost lahko naredi boljšo.

Svet se v zadnjih letih sooča z velikanskimi spremembami in dogodki, ki vplivajo na vse sfere sistema, ki ga živimo. Od katastrofalnih posledic podnebnih sprememb, konfliktov med narodi, neravnotežjem med tistimi, ki ustvarjajo ter tistimi, ki porabljajo, posledic pandemije COVID-19, nenazadnje do posledic, ki jih zaradi vojnih žarišč po vsem svetu, še posebej vojne v nam bližnji Ukrajini, čutimo vsi.

Nekateri izmed teh dogodkov potrebujejo kolektiven odziv narodov po vsem svetu, kar je na strani politike in vodij, a predpogoj za spremembe lahko ustvarimo prav posamezniki. Pri odločitvah, ki jih sprejemamo v vsakdanjem življenju.

Vsi ti dogodki so hitro prešli na naslovnice, v ospredje debat in diskusij, a vse prepogosto se dogaja, da je hrana izpuščena iz tega dialoga. Hrana in prehranski sistemi so področja na katera imajo ti dogodki izjemno močan vpliv. Posledice podnebnih sprememb med drugim vplivajo na pridelavo hrane, posledice energetske krize, ki je vzniknila tudi zaradi vojne, pa med drugim na njeno ceno in dostopnost. Ker zemeljski plin uporabljamo za kuhanje, ogrevanje in gnojenje, energetska kriza tako vpliva tudi na ceno gnojil, posledično pa na proizvodnjo hrane.

Negotova preskrba s hrano je rezultat tako omenjenih dogodkov, kot tudi našega osnovnega odnosa do hrane, ki jo vse preveč jemljemo za samoumevno, o njej ne razmišljamo celostno, ne spoštujemo dovolj njenih pridelovalcev, o njeni neracionalni porabi pa se mnogi sploh ne sprašujejo več.

Samo z odgovornim pristopom lahko naše navade uskladimo z našimi vrednotami. Če živimo trajnostno lahko poskrbimo tako za okolje, kot za posameznika.

Trajnostno pa pomeni, da hrano spoštujemo, da uravnotežimo pridelavo in porabo ter smo pozorni, da posegamo po lokalno pridelani hrani. S spoštovanjem lokalnih pridelovalcev in nakupovanjem lokalnih in sezonskih sestavin lahko podpiramo okolico in znižujemo ogljični odtis, pa še vedno ustvarjamo raznovrstne in edinstvene obroke.

Kreativnost nam lahko pri pripravi jedi odpre mnogo možnosti. Zakaj ne bi hrane, ki je danes nismo pojedli do konca, uporabili za popoldansko malico ali prilogo k jutrišnjemu kosilu? Manjša poraba in doslednost, da uporabimo hrano v celoti, je najbolj trajnostna odločitev, ki jo lahko sprejmemo. 

Dejstvo je, da brez hrane ni prihodnosti. Za nikogar. Gre za vsakodnevno potrebo ljudi, ki nas združuje. Pa ne zgolj zaradi same potrebe po njej, tudi zaradi ljubezni, ki jo pridelava in priprava hrane ustvarja med nami.

Kot sporoča geslo Evropskega simpozija hrane 2022: Čas je, da damo več na mizo in da prehranske sisteme prilagodimo nameri za boljšo prihodnost hrane. Izkoristimo neskončne priložnosti za več zdrave, bolj lokalne in bolj hranljive hrane, več sebe in več svojih misli.

Vabljeni na naš osrednji dogodek, celodnevni simpozij, ko bomo v ponedeljek 7. novembra na Ljubljanskem gradu govorili o trajnostnih prehranskih sistemih in aktualnih tematikah v gastonomiji. Na meni tako umeščamo biotsko raznovrstnost, prihodnost beljakovin, prehransko varnost ter spremembe v našem odnosu do hrane. Stališča, vizije in ideje pa bomo delili tudi o kulturni apropriaciji, identiteti restavracij, prisluhnili resnici o vinu ter drugih zanimivih tematikah.

Čas je torej, da prisluhnemo navdihujočim zgodbam vrhunskih kuharskih mojstrov svetovnega kova, znanstvenikom, strokovnjakom z različnih področij, piscem in novinarjem ter drugim vplivnim posameznikom.