Z znanjem in zavestnim ravnanjem nad odpadno hrano

29. septembra obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani.

Živimo v času, ko hitre in nenadne spremembe ter prilagajanje postajajo stalnica našega vsakdana, to pa lahko vpliva na naše počutje, na naš vsakdan. Da bi se izognili stresu in občutku nemoči, je koristno, da odgovorno in trajnostno oblikujemo naše navade. Eno ključnih področij je naš odnos do hrane, s katerim vplivamo tako na svoje zdravje, počutje, na našo kolektivno zavest in nenazadnje na planet, na katerem živimo.

Zakaj ljudje odvržemo tolikšne količine hrane? Razlogov je več, od hitrega tempa življenja, hipnih odločitev, navad o katerih niti ne razmišljamo, tudi neznanja in nerazumevanja.

Ker svoje navade hitro ponotranjimo se o hrani dnevno ne sprašujemo prav veliko. Naša dejanja pa nato ne odražajo naših vrednot. Spoštovanje hrane namreč pomeni tudi zavesten odnos do hrane in tistih, ki jo pridelujejo, kar v praksi pomeni, da o ravnanju s hrano razmišljamo celostno in je ne jemljemo “samoumevno”.

Z vami delimo nekaj praktičnih nasvetov, s katerimi lahko zmanjšate količine zavržene hrane v svojem gospodinjstvu.

1. Upoštevajmo datume uporabe na embalažah

Po raziskavah Evropske Komisije se kar 10 odstotkov vse hrane zavrže zato, ker ljudje ne poznamo ali razumemo kaj pomenijo datumi uporabe na živilih, ki jih imamo v naših gospodinjstvih. Dobro poznavanje pomena datumov na živilih, ki jih najdemo na oznakah je predpogoj, da svoja dejanja in navade uskladimo s svojimi vrednotami.

Oznaka “uporabno najmanj do” označuje datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. To pomeni, da so živila tudi po tem datumu varna za uporabo, če upoštevamo navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana, vendar lahko začenjajo izgubljati okus in teksturo.

Oznaka “porabiti do” pa označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo. To pa v praksi pomeni, da teh živil po preteku označenega datuma ne uporabljamo.

2. Nakupujmo smotrno, jedilnike pa si pripravimo vnaprej

Praktično je, da si jedilnik pripravimo za več dni vnaprej. Poleg tega, da bomo na takšen način porabili večino živil v hladilniku, bomo lahko tudi ob njihovem nakupovanju bolj smotrni. Kupujmo živila v ustreznih velikostih pakiranja ali morda tista, ki sploh niso pakirana. (namig: nakupovalni listek).

3. Pri izbiri hrane bodimo lokalni

Glede na to, da živimo v okolju, ki nam ponuja bogato izbiro sezonske hrane, je tako za nas, kot za okolje bolje, da to izkoristimo. Hrana za boljši jutri pomeni ravno to; spoštovanje hrane, njenih pridelovalcev, pa tudi zavezo, da v svojem okolju porabimo tisto kar pridelamo. (namig: tudi sadje in zelenjava “nepravilnih oblik” je lahko enako okusna)

4. Pri pripravi hrane ne pozabimo na kreativnost

Ni potrebno za pripravo vsakega obroka obiskati trgovine. Ostanki kosila nam lahko ponudijo odlično idejo za pripravo priloge k naslednjemu obroku ali pa morda hitre malice, ki bo pravtako razvajala naše brbončice. (namig: ostanke hrane v hladilnik shranimo v dveh urah od priprave obroka)

Le skupaj zmoremo ustvariti navade, ki bodo znižale količine odpadne hrane.

Skupaj lahko naša dejanja spremenimo in navade izboljšamo. Skupaj lahko poskrbimo za boljšo prihodnost. Če bi na svetu prihranili četrtino trenutno izgubljene ali zavržene hrane, bi lahko pomagali nahraniti 870 milijonov ljudi, ki živijo v lakoti, velik prispevek pa bi dodali tudi k boju proti podnebnih posledicam.

Zmoremo? Zmoremo!