European Food Summit - Krotilec morja - Angél León

Krotilec morja - Angél León

Ljubljana, 29. 10. 2021

Veliko je pridevnikov, s katerimi lahko opišemo Angela Leona: inovativen, revolucionaren, nor. Da, nor, ker točno to moraš biti, da ti padejo na pamet nekatere naravnost nezaslišane zamisli, ki jih nato apliciraš  svoji kuhinji.

Leon, “El Chef del Mar« (Chef morja), je take vrste kuharski mojster. S tremi Michelinovimi zvezdicami ovenčan, a se ima sam kot prvo za ribiča, vse ostalo pride za tem. Ko govori o morju in oceanu, ne prodaja še ene »trajnostne zgodbe« več, še ene pravljice, ki se dobro prodaja. Zgodba je iskrena, ker je Leon praktično vsak dan ob zori na morju, odkrivajoč globine Cadiškega zaliva s svojo ribiško barko.  

Morje pozna kot svoj lastni žep, v morju najde navdih za ustvarjanje, morje je razlog, da Aponiente obstaja. In potrebno je veliko poguma, da odpreš restavracijo v El Puertu de Santa Maria, mestu, ki je bilo po španski finančni krizi prepuščeno propadu. Praktično mesto duhov s propadajočimi belimi hiškami, obledelimi od sonca, soli in vetra, z razgledom na Cadiz in afriško obalo na južnem obzorju.

To je bilo leta 2007. V teh 14 letih je Leonu in njegovi ekipi v tem kraju, daleč od vsega, daleč od mednarodne gurmanske trase, uspelo ne le pridobiti tri zvezdice in se povzpeti na seznam 50 najboljših restavracij sveta, ampak tudi oživiti mesto ter raziskati morje in njegove zaklade, kot ga ni še nihče do takrat. Dokazati, kaj vse se da pripraviti iz rib, ki veljajo za tretjerazredne, z invazivnimi rakovicami, z globokovodnimi algami ali ikrami morskega polža.

Ljudje uporabljamo samo 20 odstotkov tistega, kar ponuja morje – v Aponienteju ta delež vsako leto dvigajo in Leonov cilj je v naslednjih treh letih v celoti preiti na morski meni, na katerem bi bilo vse, samo rib ne. In glede na to, česa vsega se je Leon že lotil, se ta cilj niti ne zdi radikalen.

Najprej so bile tu morske "mesnine". Oksimoron, ki pa nekako deluje, predvsem na ravni igranja s človeškimi čutili, percepcijami in predsodki, ko gre za hrano. »Mortadela«, narejena iz rib in delov rib, ki ostanejo zavržene na ribiških barkah, »guanciale« iz prekajene tune, morska različica cañe de lomo (prekajena ledja iberskega prašiča, le da tu prašiča nadomesti mesec dni zorjena tuna), pa ribje klobasice, narejene po enakem postopku kot mesne, torej s selekcijo mastnih in mesnih delov ter kombinacijo začimb.

Tuno postrežejo v restavraciji kot telečjo kračo, z enako predpripravo in pripravo in ko vam jo Leon pred vami razkosa in postreže s tartufi in pire krompirjem, bi bili presenečeni, koliko zapriseženih mesojedcev jo zamenja za meso.

Potem je bil plankton. Dandanes ni več taka redkost, da vam v restavracijah od Italije do Slovenije postrežejo s krožnikom strupeno zelene rižote, a Angel Leon je bil tisti, ki je prvi ugotovil, kako dejansko lahko uživate te mikroskopske morske organizme, ko mu je leta 2009 uspelo vzgojiti dve različni obliki morskega planktona za človeško prehrano. Iz "chefa morja" je postal "chef prihodnosti", saj se je "njegov" plankton vpisal na seznam EU-ja kot edina "nova" hrana v zadnjih stotih letih.

Plankton s podpisom Angela Leona zdaj izvažajo na vse konce in restavracije sveta, v Aponienteju in v Taberni del Chef del Mar, njegovem bistroju v središču mesta, pa vam plankton postrežejo v vseh oblikah – v kremasti rižoti, Leonovi specialiteti iz začetkov Aponienteja, pa infuziran v oljčnem olju, v polnilu maslenih bombetk in celo v malinini sladici z rahlo aromo po morju.

Leon si je tudi domislil vizuelno osupljive, malce znanstveno-fantastične tehnike kuhanja v soli, pri čemer slana raztopina objame v kristalni oklep morskega lista na krožniku pred vami in ga kuha, medtem, ko se ta kristalizira. S tehniko niso osupnili samo gastronomskega sveta, ampak tudi znanstvenega in ni čudnega, da so tehniko poimenovali kar "slani čudež".

Njegov zadnji projekt je gojenje morskega žita, na katerega je naletel po naključju, zaradi svojih prehrambnih lastnosti in številnih koristi za zdravje pa spada v kategorijo novih superživil.

Aponiente, umeščen v zapuščeni mlin iz 19. stoletja tik ob slanem močvirju, je resnično precej več kot »samo« vrhunska restavracija. In ne sestavlja jo zgolj ekipa kuharjev, ampak projekt zajema znanstvenike in biologe, raziskovalne centre in univerze, s katerimi se podajajo globlje in globlje v svet morske biologije. 

Tako, da, da, Aponiente je prelepa, elegantna, prostorna restavracija z brezhibno strežbo in impresivnim menijem, ampak je tudi laboratorij, ustvarjalni think-tank, raziskovalni center, multidisciplinarni poligon, ki presega obedovalnico, presega celo obedovanje samo. Njegov cilj je spremeniti planet - ne glede na to, kako osladno se sliši.  


Napisala: Kaja Sajovic