Ljubljana, 28. 1. 2020
Temelj našega življenja na Zemlji je zrak, ki ga dihamo, voda, ki jo pijemo, in hrana, ki jo jemo. In to je močno odvisno od obstaja biološke raznovrstnosti. Biološka raznovrstnost ali biodiverziteta pomeni raznolikost rastlinskega in živalskega življenja na svetu.
Kadar je biološka raznovrstnost visoka, govorimo o bogati raznolikosti vrst, habitatov in genetike, in takrat so ekosistemi bolj zdravi, bolj produktivni in se lahko bolje prilagodijo izzivom, kot so podnebne spremembe. A ne gre samo za raznolikost, ko govorimo o biološki raznovrstnosti, govorimo tudi o medsebojni povezanosti in vplivu različnih rastlinskih in živalskih vrst. Naš svet je narejen iz nevidnega zemljevida. In izguba bodisi živalskih bodisi rastlinskih vrst lahko spremeni celoten ekosistem.
In zakaj odpiramo to temo?
Prav naš prehrambni sistem nosi pomembno vlogo na področju biološke raznovrstnosti, podnebne spremembe pa vodijo tudi do spremembe na področju pridelave hrane. Tako bomo morali v prihodnosti začeti gojiti in pridelovati hrano, ki se bolje prilagaja zelo hitrim podnebnim spremembam. Zbrali smo nekaj dejstev. Od približno 400.000 identificiranih rastlinskih vrst na svetu, je približno 30.000 užitnih, kot hrano jih pa človek uporablja le okoli 6.000. Od teh 6.000 pa jih, kot pridelke vzgajamo samo 150. In to še ni vse. S samo tremi pridelki (koruza, pšenica in rž) pridobimo kar 60 odstotkov naše dnevne potrebe po beljakovinah in kalorijah. Zaradi navedenih podatkov biološka raznovrstnost upada in to dejstvo, resno spodkopava našo sposobnost prehranjevanja vedno večjega svetovnega prebivalstva. Zato je nujno, da raznovrstnost naše prehrane razširimo, tako, da v jedilnik vnesemo čim več raznolike hrane. Ne samo, da bo to koristno za naš planet, v naše telo bomo tako vnesli več hranljivih snovi, kot sicer.