Čudovito restavracijo El Celler de Can Roca je Joan Roca v španski Gironi z bratoma Jordijem in Josepom odprl pred več kot 30 leti. To ni le restavracija z vrhunskim menijem, izjemno vinsko karto in prvovrstno strežbo, temveč tako gostoljuben prostor, kot bi stopili k nekomu v dnevno sobo. Predani so avantgardi, a zvesti spominu na generacije prednikov, predanih krepčanju lačnih, zato nenehno vzdržujejo dialog med podeželjem in znanostjo. Joan Roca zavzeto verjame, da je v restavracijah izrednega pomena skrb za ekipo in vzpostavljanje osebnega, družinskega odnosa. El Celler de Can Roca se ponaša s tremi Michelinovimi zvezdicami in je na seznamu "The Best of the Best" (Najboljši med najboljšimi) organizacije World's 50 Best Restaurant.

Lisa Abend trenutno živi in dela v Københavnu, pred tem je skoraj desetletje živela v Madridu, kjer je kot dopisnica revije Time pisala o vrsti s Španijo povezanih tem, poglobila pa se je tudi v špansko kulinariko. In njena prava ljubezen je prav pisanje o hrani: redno prispeva besedila za vodilne ameriške kulinarične revije, kot so Newsweek, Saveur, Gourmet, Bon Appetit in Food & Wine, pa tudi za kulinarične rubrike najpomembnejših časnikov, na primer The New York Times in LA Times. V letu 2011 je izdala knjigo z naslovom The Sorcerer’s Apprentices (Čarovnikovi vajenci), v kateri bralce seznani s pustolovščinami mladih kuharjev, ki so se imeli srečo kaliti pri Ferranu Adriáju v njegovi legendarni restavraciji elBulli. Leta 2019 je strokovna javnost prepoznala njen izjemen talent in jo v okviru World Restaurant Awards nagradila za članek 'The Food Circus' (Kulinarični cirkus), napisan za revijo Fool Magazine.

Eden najvidnejših britanskih piscev po dobi velikih imen prejšnje generacije, od Martina Amisa do Salmana Rushdieja, Iana McEwana in Jonathana Coeja. Njegov vznemirljivi, z nagrado Whitbread Prize nagrajeni prvenec, gurmanski roman-à-clé "The Debt to Pleasure" (Dolg užitku, 1996) je preveden v številne svetovne jezike. Kot priznani pisec fikcije (Mr Philips, 2000; Class, 2012; The Wall, 2019) Lanchester skozi leta sodeluje z mnogimi priznanimi publikacijami angleško govorečega sveta, kot so London Review of Books, the New Yorker, Esquire in The Guardian, kjer je bil nekoč eden najbolj edinstvenih in neklasičnih piscev o kulinariki. Tudi njegov govor na Evropskem simpoziju hrane bo gotovo prava uspešnica.

Dogodek, ki ga ustvarja, združuje vodilne mislece s področja hrane, daje veliko težo ženski perspektivi in glasu v prehranski industriji ter ustvarja močno globalno mrežo, ki opolnomoča ženske v prehranskem sektorju. Maria Canabal med drugim piše za Gourmet, Monocle, Vogue Casa, leta 2015 pa je osvojila tudi naziv najvplivnejše ženske v gastronomiji organizacije Foundation Woman's Week.

Mlad, strasten chef in solastnik čudovite restavracije The White Rabbit v Moskvi, ter eden vodilnih promotorjev takoimenovane nove ruske kuhinje. Pred odprtjem White Rabbit restavracije leta 2012, se je uril v La Barone v Franciji, v El Celler de Can Roca v Španiji in v Khajimi na Japonskem. Leta 2017 je posnel epizodo za priljubljeno Netflixovo oddajo Chef's Table. Mukhinova kuhinja temelji na lokalnih sestavinah (mnoge od njih so originalne in nepoznane izven Rusije), ki jih kombinira z uporabo posodobljenih ruskih kuharskih tehnik, kot so ruska peč, sušenje rib, soljenje in namakanje.

Ketevan Berishvili je bila rojena v Tbilisiju, gruzijski prestolnici. Na univerzi Paul Valery v Tbilisiju je študirala francoščino in postala prevajalka, a ni nikoli delala v svojem poklicu. Leta 2009 je študij nadaljevala na Gruzijskem inštitutu za javne zadeve in magistrirala iz odnosov z javnostjo. Po tem, ko je štiri leta delala kot izvršna asistentka v banki, je leta 2015 pustila službo in se očetu pridružila v vasici Artana v regiji Kakheti, kjer se ukvarjata z vinarstvom. Imata majhno družinsko vinsko klet, kjer je Ketevan odgovorna za bela, njen oče pa za rdeča vina.

Kolumnistka za montrealski dnevni časopis La Presse, kjer dela že več kot 30 let. V svoji novinarski karieri je v lovu na zgodbe prepotovala cel svet in se dotaknila številnih tem - od mestnega načrtovanja in izobraževanja do zdravstva. Kljub vsemu je Marie-Claude najbolj znana kot vodilna montrealska ocenjevalka restavracij ter po svojem pisanju o hrani kot politični, kulturni, ekonomski in socialni tematiki. Je tudi pogosta gostja na radijskih in televizijskih programih ter avtorica več kot desetih knjig, vključno s priljubljenim vodičem po restavracijah, ki izide vsako leto.

Eden prvih znanilcev in ambasadorjev gibanja nordijske kuhinje. Hrana v obeh njegovih restavracijah Kadeau (na otoku Bornholm z eno Michelinovo zvezdico in v Københavnu z dvema) temelji na divji naravi in pridelkih lokalnih kmetovalcev. Vlaganje v kis ali slanico, sušenje, priprava redukcij - Nicolai Nørregaard obvlada te tehnike do popolnosti in tako na njegovih krožnikih celo pozimi najdemo najrazličnejše okuse in arome njegove domovine.

Kurator, umetnostni kritik in nekdanji ravnatelj šole École Nationale Supérieure des Beaux-Arts. Med leti 2007 in 2010 je bil v galeriji Tate Britain Gulbenkianov kurator za sodobno umetnost, tam pa je vodil tudi Tateov Trienale. Je avtor mnogih knjig, na primer Postproduction, Altermodern in priznane Relational Aesthetics.

Melina se je chefu Renéju Redzepiju (Noma) pridružila v vodenju drzne nove vizije za MAD, mednarodno neprofitno organizacijo, ki v želji izboljšati svet gradi globalno skupnost chefov, ki bi postali vodje na področju trajnosti in biodiverzitete. Še preden je pristala v Københavnu, je Melina razvijala s hrano povezane organizacije in podjetja v ZDA. Je tudi soustanoviteljica in nekdanja izvršna direktorica Yale Sustainable Food Project.

Samouka kuharska mojstrica, ki navdih išče v svoji družini, potovanjih in pustolovščinah. Po približno 10 letih raziskovanja in odkrivanja kulinaričnih kultur na različnih kontinentih jo je strast vodila nazaj v domačo vas v regiji Lower St. Laurence of Quebec. Gonilna sila njenega kuharskega ustvarjanja je promocija neverjetne raznolikosti regionalnih kulinaričnih kultur in ozaveščanje o izjemni pomembnosti zaščite in ohranjanja okolja. Njena restavracija Chez St-Pierre ter poudarjanje odličnih lokalnih pridelkov je njeno domačo vas zarisala na zemljevid številnih odlične hrane željnih popotnikov.

Eden vodilnih brazilskih chefov. Po tem, ko je v Angliji delal tudi s Tomom Aikensom in Gordonom Ramsayjem, se je vrnil v Brazilijo in v Sao Paulu odprl Epice. Restavracija je osvojila številne nagrade, vključno z Michelinovo zvezdico, Landgrafa pa je revija FOUR proglasila za najboljšega chefa Južne Amerike. Njegova naturalistična kuhinja, osredotočena na zelenjavo, se je opirala na najboljše sestavine ter uporabo modernih in tradicionalnih tehnik za ojačanje naravnih okusov. Februarja 2018 se je Landgraf preselil v Rio de Janeiro, kjer je odprl Oteque, restavracijo, v kateri se skozi preprostost in izpiljeno tehniko fokusira na svojo japonsko dediščino, kmalu po odprtju pa je bila Oteque že na latinskoameriškem seznamu 50 Best. Landgrafov ustvarjalni stil ob ohranjanju človeških odnosov med pridelovalci, osebjem in gosti stremi k popolnosti na krožniku. Močno podpira pravično trgovino ter se trudi, da bi bil svet prijaznejši za vse, ki so del prehranjevalne industrije.

najboljša kuharska mojstrica na svetu po izboru akademije The World's 50 Best Restaurants, ki je Slovenijo postavila na gastronomski zemljevid, Hišo Franko pa ponesla med najboljše restavracije na svetu.

pisatelj, novinar, kurator projekta GELINAZ, predsednik sveta sodnikov World Restaurant Awards velja za eno najpomembnejših osebnosti v svetu gastronomije. Svetovno priznani mediji, kot so The Telegraph, Vouge, Amuse, ga opisujejo kot “The god of food".